˝Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele in v tisočletjih so se razvile posamezne populacije, ki so se kar najbolj prilagodile okolju, v katerem so živele in ponekod živijo še danes. Nastajale so genetsko edinstvene populacije, ki jih stroka lahko prepoznava kot posamezne krajevne različke ali ekotipe. Glavna težava je počasno izumiranje teh genetsko edinstvenih populacij, zato mora potekati ohranjanje biotske raznolikosti kranjske čebele pri nas predvsem na genetski ravni, v ohranjanju njenih ekotipov, ki so poimenovani sledeče: alpski, panonski, mediteranski in dinarsko-kraški ekotip.˝

MEDOVITE RASTLINE

˝Slovenija je v vsakem pogledu dežela na ˝prepihu.˝ To se zrcali ne samo v zemljepisni legi, podnebju, reliefu in geološko-petrografski zgradbi, temveč tudi v njeni flori in vegetaciji. Bogastvo njene flore in izredna pestrost sta povsem razumljivi, saj leži na stičišču štirih flor: srednjeevropsko-alpske, mediteranske, panonske, in ilirsko-dinarske˝. Bogata flora se odraža tudi v pestrosti okusov slovenskega medu.

V Društvu za zaščito kranjske čebele Carniolica, ki deluje v Celju, se je leta 2015 porodila ideja, da naredimo fenološki koledar medovitih rastlin, ki uspevajo v Sloveniji. Naš koledar jih zajema čez 250. Oblikovan je tako, da so medovite rastline razvrščene v skupine: enoletnice, dvoletnice, vzpenjavke, zelenjadnice, trajnice, okrasne trajnice, grmovnice, drevnine. Znotraj teh skupin so rastline navedene po abecednem redu, v oklepaju so zapisana znanstvena imena.